Skok na prvo stran


na spletu
Materin znakŠri Aurobindov znak
 
  Šri Aurobindo
  Mati
  Ašram
  Knjige
  Čitalnica
   
  Pregled sprememb
   
  Copyright
Oblika primerna za tiskanje

ŠRI AUROBINDOV NAUK

Šri Aurobindo(leta 1934)
kot ga je opisal sam

Šri Aurobindov nauk izhaja iz nauka davnih indijskih modrecev, da za videzi in pojavi vesolja obstaja prava Resničnost Bivanja in Zavesti, Bit vsega, ena in večna. V tej edini Biti in Duhu so združena vsa bitja, a jih ločuje določena razdeljenost zavesti, nepoznavanje svoje prave Biti in Resničnosti v umu, življenju in telesu. Z določeno psihološko disciplino pa je mogoče odstreti ta zastor ločujoče zavesti in se zavesti prave Biti, božanskosti v sebi in vsem.

Šri Aurobindov nauk trdi, da je edina Bit in Zavest zavita v snovi. Evolucija je proces v katerem se osvobodi: zavest se pojavi v tistem, kar se zdi nezavedno in ko se enkrat pokaže, spodbuja sama sebe k višji rasti, istočasno pa k temu, da bi se povečala in razvila k vse večji popolnosti. Prvi korak sprostitve zavesti je življenje, drugi je um, toda evolucija se ne konča z umom, čaka na sprostitev v nekaj večjega, v duhovno in nadumsko zavest. Naslednji korak evolucije mora potekati v smeri naduma in Duha kot prevladujoče zmožnosti v zavestnem bivanju. Saj se bo v stvareh vsebovana božanskost šele potem v celoti sprostila in bo življenje lahko razodelo popolnost.

Toda medtem ko je prejšnje korake v rastlinskem in živalskem življenju opravila Narava brez zavestne volje, postane pri človeku zmožna razviti z zavestno voljo instrumenta. Vsekakor pa tega ni mogoče v celoti izvesti s človekovo umsko voljo, saj um pride samo do določene točke, potem pa se lahko giblje samo v krogu. Treba je spreobrniti zavest, izvesti preobrat zavesti s katerim se bo um spremenil v višje načelo.

Način je mogoče najti pri stari psihološki disciplini in praksi joge. V preteklosti so to poskušali tako, da so se umaknili iz sveta in izginili v višavah Biti ali Duha. Šri Aurobindo uči, da se lahko spusti višje načelo, ki ne bo samó sprostilo duhovne Biti iz sveta, pač pa jo spustilo v svetu, zamenjalo nevednost uma ali njegovo zelo omejeno znanje z nadumsko zavestjo Resnice, ki bo zadosten instrument notranje Biti in človeku omogočila, da bo našel sebe tako v svojem delovanju kot notranje in rasel iz svoje še vedno živalske človeškosti v bolj božanski rod. V ta namen lahko uporabimo psihološko disciplino joge tako, da vse dele bitja odpremo spreobrnitvi ali preobrazbi s spustom in delovanjem višjega, še vedno skritega nadumskega načela.

Tega pa ni mogoče storiti naenkrat ali v kratkem času ali pa s kakršnokoli hitro ali čudežno preobrazbo. Preden postane nadumski spust mogoč, mora iskalec napraviti mnogo korakov. Človek večinoma živi v površinskem umu, življenju in telesu, toda v njem je notranje bitje, ki ima večje zmožnosti, ki se ga mora zavedeti – kajti sedaj sprejema od njega le majhen vpliv, ki ga sili v nenehno iskanje večje lepote, harmonije, moči in znanja.

Prvi proces joge je torej to, da odpremo področja notranjega bitja in živimo od tam navzven, obvladujemo njegovo zunanje življenje z lučjo in silo. Pri tem odkrijemo v sebi svojo pravo dušo, ki ni ta zunanja mešanica umskih, vitalnih in fizičnih sestavin, ampak nekaj Resničnosti, ki je za njimi, iskra edinega božanskega ognja. Naučiti se mora živeti v svoji duši in z njenim gonom k Resnici prečistiti in usmeriti preostali del narave. Kasneje lahko temu sledi odpiranje navzgor in spust višjega načela Bitja. Toda niti tedaj to ni naenkrat polna nadumska luč in sila. Kajti med navadnim človeškim umom in in nadumsko zavestjo Resnice je več nizov zavesti. Te vmesne nize je treba odpreti in prinesti njihovo moč v um, življenje in telo. Šele potem lahko v naši naravi deluje polna moč zavesti Resnice. Potek te samodiscipline ali sadhana je zato dolg in težaven, toda vsaj malo tega pomeni veliko pridobitev, saj omogoči končno odrešitev in izpolnitev.

Na poti je potrebnih veliko stvari, ki pripadajo starim sistemom: odprtje uma v večjo širino in občutenju Biti in neskončnega, pojav tistega, čemur pravimo vesoljna zavest, obvladovanje želja in strasti. Zunanja askeza ni bistvena, neizogibni pa so podjarmljenje želja in navezanosti ter obvladovanje telesa in njegovih potreb, poželenj in nagonov. Tu so povezana načela starih sistemov, pot spoznavanja s pomočjo umskega razlikovanja med Resničnostjo in videzi, srčna pot oboževanja, ljubezni in predajanja in pot delovanja z usmerjanjem volje stran od motivov osebne sebičnosti k Resnici in služenju višji Resničnosti kot je ego. Saj je treba celotno bitje izuriti tako, da se bo lahko takrat, ko bo to mogoče, odzvalo in preobrazilo, da bo večja luč in sila delovala v naši naravi.

V tej disciplini je neizogiben navdih Mojstra, v težkih stopnjah pa njegov nadzor in prisotnost. Saj bi bilo drugače nemogoče iti prek nje ne da bi se zelo spotikali in motili, kar bi preprečilo vsako možnost za uspeh. Mojster je tisti, ki se je povzpel k višji zavesti in bivanju in na katerega pogosto gledajo kot na njeno razodetje ali predstavnika. On ne pomaga samo s svojim učenjem in ne samo s svojim vplivom in primerom, ampak z močjo posredovanja svojih izkušenj drugim.

To je Šri Aurobindov nauk in metoda urjenja. Njegov cilj ni razviti kakšnega verstva ali zliti starejša verstva ali pa ustanoviti novo. Vse te stvari bi vodile stran od njegovega osrednjega namena. Edini cilj njegove joge je notranji samorazvoj s katerim lahko vsakdo, ki mu sledi, sčasoma odkrije edino Bit v vsem in razvije višjo zavest kot je umska, duhovno in nadumsko zavest, ki bo preobrazila in pobožanstvila človeško naravo.

Šri Aurobindo


 
  Zadnja posodobitev te strani: 22.04.2011