Skok na prvo stran


na spletu
Materin znakŠri Aurobindov znak
 
  Šri Aurobindo
  Mati
  Ašram
  Knjige
  Čitalnica
   
  Pregled sprememb
   
  Copyright
Oblika primerna za tiskanje

PONDICHERRY

Pondicherry je mesto, ki je povprečnemu Slovencu prav tako malo znano, kot je povprečnemu prebivalcu Pondicherryja znana Slovenija. Pa kaj bi govorili o Sloveniji, saj še v sedemdesetih letih, v tisti zlati dobi slovenskih popotnikov, ko za malone celotno Evropo in za številne azijske in afriške države nismo potrebovali vize, večina Indijcev niti za Jugoslavijo ni vedela. Ko si povedal od kod prihajaš, so odgovorili s kimanjem in negotovimi besedami: „Aha, Čekoslavia“ No, Slovenci lahko ugovarjamo, da je Pondy, kot mu v vsakdanji rabi pravimo, znatno manjši. S svojimi 492 kvadratnimi kilometri Sloveniji res ni kos. Pa še ta površina se nanaša na Zvezni teritorij Pondicherry, ki ga poleg ožjega Pondicherryja sestavljajo: Karaikal (južno od Podicherryja – oba sta enklavi zvezne države Tamil Nadu), Mahe (na jugozahodni obali Indije – enklava Kerale) in Yanam (severno od Pondija – enklava Andra Pradeša). Poleg tega je sam Pondicherry ozemlje, raztreseno med ozemlje Tamil Naduja, kot lahko vidite na zgornjem zemljevidu. Prav tako je tudi z mestom.

Če bi se odločili, da obiščete Šri Aurobindov ašram v Pondicherryju, je dobro, da ste s ciljem obiska seznanjeni vnaprej. Za seznanitev z ašramom smo članek že objavili, ta pa se nanaša na Pondicherry kot na širši cilj. Upamo, da bo komu koristil. Napisan je za tiste, ki bodisi iz Evrope bodisi iz drugih krajev Indije prihajajo prvič in svojo pot v Pondy začenjajo v Madrasu (letališču ali mestu).

Mesto (skupaj s predmestji) je upravni sedež zveznega teritorija in obsega 290km2. V njem prebiva okrog 474.000 ljudi (celoten zvezni teritorij jih šteje čez milijon). Že ob prihodu v Pondicherry popotnika, ki pozna druga indijska mesta, marsikaj opozori na drugačnost. Predvsem vzhodni del, ki je bil zgrajen še pod francosko kolonialno upravo (od 1673 do 1954), je zgrajen smotrno. Ulice potekajo vzporedno od vzhoda – oceana – proti zahodu. Tudi ulice, ki jih pravokotno, sekajo potekajo vzporedno. Ta del mesta obdajajo (nekdanje) obvoznice, ki mu dajejo videz elipse. Mesto deli na dva dela kanal. Ulice so v vzhodnem delu mesta široke, da jim lahko zavida marsikatero evropsko mesto. Imajo široke pločnike in nasajeno drevje. Ko sva ga z ženo prvič obiskala (1984), so bili v križiščih še stari francoski prometni znaki. Za ulice so se (po pogodbi s Francijo) tu ohranila francoska imena npr. rue Dumas, Goubert avenue, rue de la Marine itd. Tu se nahaja sedež uprave teritorija (parlament, sekretariat, sodišča, policijska uprava, guvernerjeva palača ipd.) in ašram.

Obalni del mesta se razlikuje tudi po arhitekturi. Francoski kolonialni slog je temeljil na zahtevah, ki so jih na zahodnem delu počasi opuščali. V „francoskem“ delu ima skoraj vsaka hiša iz kolonialnih časov dvorišče, na katerem se bohoti raznobarvno cvetje. V prostorih so stropi visoki, okna s premičnimi polknicami so velika in večinoma obrnjena v smeri, iz katerih piha. Dvorišča obdajajo visoki zidovi, po katerih se navadno vzpenja bodeča in dolgo cvetoča bogenvilija, samo dvorišče pa je navadno zasajeno s cvetočim grmičevjem in košatim drevjem. Vhod v stavbo običajno predstavlja velik portik, kjer so bili v francoskih časih stoli z mizicami iz bambusa. Njegova streha služi kot terasa in je bila prav tako namenjena družabnemu posedanju.

Zahodni del elipse je poslovna četrt s trgovinami, bankami, tržnico, svetišči, cerkvami in mošejami… Ulice se ponekod tako zožijo, da se celo osebni avto komajda prebije skoznje. Tu pločnikov ni ali pa so jih zasedli raznovrstni kramarji. Stavbna arhitektura… (ali temu še lahko rečemo arhitektura?) je siromašna. Notranjost hiš navadno zaznamujejo ozka stopnišča, nižji stropi, okna „gledajo“ v meter oddaljeni zid – v najem so nama ponujali celo sobo brez oken. Kasneje sem videl, da so takšne „temnice“ po hišah kar pogoste. Zadnje čase se dogaja, da marsikatero stavbo porušijo in na njenem mestu zgradijo drugo, namenjeno za hotel ali večjo trgovino. Tako so, predvsem na osrednji ulici, ki se imenuje po Nehruju, nastale luksuzne trgovine kot Casablanca, Kalki, Saratah idr. V teh pa tudi drugih trgovinah in lokalih lahko plačujete s kartico (Mastecard, Visa). Denar pa lahko menjate v avtomatih, v menjalnicah in bankah.

Tako kot se namesto grdih stavb gradijo nove, se izboljšuje tudi snaga. Če pridete v Pondy iz kakega drugega indijskega mesta, si kar oddahnete. Nesnaga utruja! V vzhodnem delu mesta je komunala na pobudo ašrama organizirala še dodatne skupine, ki ves dan patruljirajo in pobirajo smeti. Vendar se ljudje na to, da ne bi metali odpadke kar na tla, še niso navadili, pa tudi otrok tega ne učijo. To vidite predvsem tam na ulici, kjer prodajajo pijačo in prigrizke. Mimogrede, svetujem previdnost glede higiene teh lokalov. Neprava izbira lokala in njegove jedače in pijače ima lahko hude posledice.

Kako pa se v Pondicherry pride?
Mesto leži na Koromandelski obali 164km južno od Madrasa (sedaj Chennai) in ima z njim kar dobre prometne zveze. Povezujeta ju avtocesta, ki še ni popolnoma dokončana, in hitra cesta (East Coast Road – ECR). Prva poteka po notranjosti in povezuje Madras z Madurajem, v Tindivanamu pa je odcep za Pondy, do katerega je še 45km. Kot pove ime, je ECR obalna cesta, čeprav morja skorajda ne vidimo. Podobno se tudi vlak iz Pondyja v Vilupuramu priključi vlakom na progi Madras – Madurai. Pogoste so predvsem avtobusne zveze. Popotnik lahko izbira med poceni avtobusom in prav tako poceni vlakom. Ekspresni avtobus (tega svetujemo) stane 90 INR (rupij) oz. 1,34 EUR. Vozovnica za vlak iz Madrasa pa znaša tudi samo 29 INR (0,43 EUR). Nerodno je predvsem to, da je z letališča treba priti na železniško postajo v mestu, avtobusi za Pondy pa vozijo mimo letališča Stroške vam bo v vsakem primeru povečal prevoz z avtobusne ali železniške postaje do hotela. Od avtobusne postaje v Pondyju do gostišča npr. Park Guest House je to 30 INR (0,45 EUR). Morda pa ste si privoščili taksi. Ašramski taksi z letališča do hotela v Pondyju stane 1450 INR tj. približno 31 EUR Za tako razdaljo je to relativno poceni, posebno še, če imate veliko prtljage (ne vem, zakaj bi jo imeli) ali otroka ali pa vas je več. Taksi lahko naročite prek ašramske spletne strani ali pa najamete taksi na letališču, pri čemer je dobro najeti „prepaid“ taksi. Izognili se boste mučnemu pogajanju, cena pa nič bolj zanesljiva.
Svetujemo namestitev v ašramskih gostiščih. Glede na to, da so kapacitete relativno majhne, pa je treba sobo pravočasno rezervirati. Za prenočevanje tujcev imajo odobreno samo tri ašramska gostišča: Park Guest House (na sliki), Cottage GH in New GH. Prvo od navedenih gostišč je ob morju, kilometer od glavne ašramske stavbe, zaradi česar si je bolj ali manj nujno izposoditi kolo ali skuter. Park GH se ponaša z lepo livado in razgledom na morje, Cottage je blizu ašramske glavne stavbe. Tam je tudi Bureau Central, namenjen za informiranje obiskovalcev ašrama.


Ob obali, bliže ašrama, je tudi Sea Side Guest House, ki je last Šri Aurobindove družbe. Mother's Guest House je tudi ob bali približno 1300m dalje proti severu.. Oba se ponašata z urejenostjo. Sprejemata tudi tujce.

Podicherry lahko izkoristite tudi za oglede „bližnjih“ krajev kot Mamalapuram s svetišči izklesanimi v živo skalo, Tiruvannamalai, kjer je živel jogi Ramana Maharši in kjer je velik tempelj Šive. Lahko se obišče Cidambaram, kjer je znano svetišče z zlato streho, Opozarjam, da so v Indiji drugačne prostorske razsežnosti. Zato pojem „blizu“ pomeni okrog 100km. Če ste se odločili za popotovanje po Indiji, potem sto kilometrov ni veliko.


 
  Zadnja posodobitev te strani: 22.04.2011