Skok na prvo stran


na spletu
Materin znakŠri Aurobindov znak
 
  Šri Aurobindo
  Mati
  Ašram
  Knjige
  Čitalnica
   
  Pregled sprememb
   
  Copyright
Oblika primerna za tiskanje

MATRIMANDIR

Matrimandir je duša Aurovilla. Matrimandir je duša sveta. Stavba, ki je počasi več let rastla sredi novega naselja prihodnosti, ni le zemljepisno, ampak tudi duhovno središče mesta. Ob zunanjem videzu, ki ga daje elipsoid – leži na štirih stebrih in je zunaj obdan s pozlačenimi krožniki, ima ta nenavadna stavba tudi globlji pomen. Pa pojdimo lepo od začetka, od fizičnega k duhovnemu.

Junija 1965. leta je Mati v enem izmed svojih pogovorov povedala svoje videnje Aurovilla. Opisala je tudi osrednji park, katerega središče bo "Materin pavilion" (Matrimandir), ki ga bosta cesta in ograja ločili od drugih delov mesta. Park bo razdeljen na dvanajst vrtov, ki predstavljajo dvanajst lastnosti Božanske Matere. Tu bo še Vrt Ljubezni, ki bo neposredno obdajal Matrimandir, in Vrt Enotnosti, ki se bo širil v okolico. Podrobno je opisala tudi cvetje in drevje ter druge podrobnosti v teh vrtovih pa tudi sam Matrimandir.

Matrimandir
Foto: Auroville Today

Takoj na začetku gradnje prvih zaselkov Aurovilla, okoli leta 1969, se je italijanskemu arhitektu Paolu zazdelo, da v središču prihodnjega mesta manjka nekaj, kar bi osredotočalo energijo, razpršeno v številnih majhnih projektih prvih naseljencev. Svoje pomisleke je posredoval Materi. Ta je začutila, da se je približal čas uresničitve videnja, ki ga je imela pred leti. Zaupala ga je tudi Rogerju Angerju, ki je po njem izdelal prvi osnutek Matrimandirja. Avgusta leta 1970 so se Aurovilci in sadhaki iz Šri Aurobindovega ašrama zbrali v središču Aurovilla k prvi invokaciji Matrimandirja. 21. februarja 1971 je ob otvoritvi del Mati poslala Aurovilcem sporočilo: „Naj bo Matrimandir živ simbol teženja Aurovilla k Božanskemu.“ Marca istega leta so Aurovilci in ašramiti začeli z delom. Kasneje so se jim pridružili še najeti delavci iz aurovilskih vasi. Izkopavanje velikega kraterja se je začelo malone z golimi rokami. Končali so šele februarja naslednjega leta, kar je zaradi uporabljene tehnologije in velikosti stavbe razumljivo. Krater je bil globok deset metrov in pol, premer pri dnu pa je znašal petdeset metrov. Nadaljevali so z betoniranjem temeljev, junija pa so se iz kraterja začeli počasi dvigati štirje nosilni stebri. Pričeli so z vzhodnim, nadaljevali s severnim, južnim in zahodnim.

Leta 1973 so bili stebri, ki predstavljajo štiri vidike Univerzalne Matere, dograjeni. Vzhodni predstavlja Mahalakšmi, severni Mahakali, južni Mahešvari in zahodni Mahasarasvati. Stekle so priprave za gradnjo sferične zgradbe, ki naj bi jo nosili ti štirje stebri. Najprej so zgradili dno in štiri nosilna rebra, ki naj bi oklepala osrednjo sobano in nosila zunanji ovoj. Delo je trajalo vse do 28. maja 1976, ko so Aurovilci in ašramiti delali vso noč, da so končali to gradbeno fazo. Še istega leta so zabetonirali tla meditacijske sobane z obliko dvanajsterokotnika, iz čigar roba so drug za drugim začeli rasti zidovi. Leta 1978 je iz Italije prispel bel marmor za stensko oblogo. Skrbno so ga vskladiščili, da bi preprečili morebitna presenečenja, ki jih omogočajo tropske razmere. Še istega leta je bila dograjena tudi streha Notranje sobane, kot so imenovali meditacijski prostor. Naslednjega leta so postavili dva spiralno zavita dohoda, ki vodilta od srednjega platoja v Notranjo sobano. Med tem se je začelo iskanje podjetja, sposobnega izdelati veliko stekleno kroglo za meditacijsko sobano, ki naj bi zbirala svetlobne žarke, prodirajoče skozi edino odprtino v stropu, jih razprševala po prostoru, nato pa usmerjalam naprej v globino pod stavbo. V času, ko so pisma romala na številne naslove, se je nadaljevalo s sestavljanjem ogrodja zunanjega ovoja iz 1200 betonskih okvirov, ki se je končalo šele po osmih letih, t.j. leta 1987. Med tem so našli tudi edinega kandidata, tehnološko sposobnega vliti steklo v obliki tolikšne krogle. Zeiss iz Nemčije jim je potrdil, da se bo lotil dela. Iz Italije je prispelo dvanajst velikih brezšivnih jeklenih cevi, ki so jih skrbno prevlekli z več plastmi bele barve in postavili v sobano. Leta 1990 so bili zidovi meditacijske sobane že prekriti z belim marmorjem, strop se je belil od posebne mešanice s katero so ga premazali in skozi stropno odprtino sta dve računalniško vodeni parabolični zrcali pričeli usmerjati sončno svetlobo v sredino sobane. V točki, kamor je padal svetlobni snop, so na tleh tlakovanih s sivim marmorjem, upodobili Materino znamenje. Naslenjega leta, 22. avgusta 1991, so na štiri pozlačena Šri Aurobindova znamenja, ki se nahajajo v sredini Materinega znamenja, postavili omenjeno kristalno kroglo, ki je mesec dni pred tem pripotovala iz Nemčije. Od tedaj je bila meditacijska dvorana odprta za meditacijo, čeprav stavba še ni bila dograjena.

Sedaj so dela na Matrimandirju končana.

Matrimandir
Foto: Auroville Today

Za zunanjščino Matrimandirja se že od začetka skriva nekaj nenavadnega. Mati je imela videnje o tem, kako naj bo zgrajena Notranja sobana, in tako je bila tudi zgrajena. Toda, kaj se skriva za tem? Oglejmo si, kako je Mati opisala prihodnjo Notranjo sobano:

"Zelo jasno vidim, zelo jasno. Tam je (z roko je nakazala večno raven bivanja) notranjost tega prostora... Zgradili jo bomo iz belega marmorja. To bo stolp z dvanajstimi zidovi. Zidovi in dvanajst stebrov. Prav na sredini, na tleh, je moj simbol in na njem štirje Šri Aurobindovi simboli, med seboj povezani tako, da tvorijo kvadrat, na katerem je krogla. Barva (Šri Aurobindovih simbolov) je zelo nenavadna, oranžna, odtenek zlate, zelo topla. Ne vem, kje bi bilo mogoče to dobiti. To je tudi edina barva na tem kraju; vse ostalo je belo in krogla prozorna.

Na kroglo morajo padati sončni žarki. Ne razpršena svetloba, ampak svetlobni žarek, ki nenehno pada nanjo, in se obrača, obrača za soncem.

V prostoru ne bo nobenih oken. Bo pa vedno nekakšna rahla svetloba, dan in noč. Čez dan jo bo dajalo sonce, ponoči pa umetne luči.

Na tleh ne bo ničesar, razen poda kot je ta (v Materini sobi). Najprej les ali kaj drugega, potem nekakšna gumijeva pena, debela, zelo mehka, in na njej preproga. Preproga bo povsod, razen v središču.

Dan in ura, namenjena obiskovalcem, bosta vnaprej določena, ves preostali čas pa bo namenjen samo resnim, iskrenim, ki bi se radi naučili osredotočati se.

Ne bo nobenih naprej določenih meditacij, ničesar podobnega, toda morali bodo molčati, molčati in biti zbrani.

Kraj za iskanje svoje zavesti.

In naj ne postane religija, za božjo voljo!"

Če je stavba prava umetnina, navadno ni le stavbarska mojstrovina, ampak "deluje preko oči na duha," je rekel Šri Aurobindo, in to so stavbe "v katerih se srečujeta vidno in nevidno, vsako s poudarkom na sebi samem in vendar z močno potrebo drugega po drugem." Kot se vidi iz nekaterih "večnih" mojstrovin stavbarske umetnosti, vplivajo na to tudi oblike, mere, barva, usmerjenost v prostoru, snovi in uporabljene tehnike. To poznamo od velike Keopsove piramide in njene kraljeve sobane, ki vpliva na fizikalne, kemične in biološke procese. Ugotovili so, da je geometrija Velike piramide usklajena z zlatim rezom in – kot pravijo – so stavbo zgradili ljudje, ki so se spoznali na kozmična gibanja; to potrjujejo še tudi druge posebnosti te piramide, usmerjenost njenih oglišč, hodnika, ki vodi vanjo, razporeditev prostorov in podobno.

Ko je nek indijski arhitekt deset let po Materinem videnju preučeval Matrimandir, je ugotovil, da so tudi v tej stavbi ujete določene mere in oblike, ki dajejo vsej stavbi, zlasti pa Notranji sobani, še posebno moč. Presek stavbe se popolnoma ujema z razmerji pri Veliki piramidi in Šri Aurobindov simbol se vklaplja v šalagram, t.j. obliko, ki jo daje presek Matrimandirjevega elipsoida. Povrhu pa je šalagram starodaven indijski simbol, opisan v indijski kozmologiji kot "Brahmanovo jajce" iz katerega je vzklilo vse stvarstvo. Oba trikotnika pa imata enaka razmerja, kot jih ima presek Velike piramide.

V Veliki piramidi je posebno energetsko polje v ravnini Kraljeve sobane, t.j. na tretini njene višine. Če piramido projeciramo v oba trikotnika Šri Aurobindovega simbola v šalagramu, dobimo približno 110 cm visok pas, v katerem je energetsko polje zgoščeno. Ta pas je v Notranji sobani natančno tam, kjer naj bi sedeli ljudje.

Kaj pa pomenijo druge lastnosti in razmerja v merah Matrimandirja? Največji premer Notranje sobane znaša 24 metrov. Sobana ima dvanajst zidov in prav toliko stebrov, od katerih je vsak visok po devet metrov. Na sredini se nahaja Materino znamenje s premerom treh metrov. Vemo, da je število dvanajst popolno število, popolno Razodetje. Število šest je število novega stvarstva, število tri pa pomeni začetek ustvarjanja. Pa prepustimo merila numerologom in poglejmo, kaj še skriva Matrimandir.

Eden izmed prvih graditeljev Matrimandirja, nekdanji jezuit Ruud Lohman, je v svoji knjigi Hiša za tretje tisočletje (A House for the Third Millenium), navedel okultni pomen posameznih ravnin v tej stavbi. Povzemimo njegove besede:

"Dno krogle je muladhara, ki obvladuje fizično zavest. (...) stebri so med seboj povezani tudi pod zemljo, pod vznožjem, toda – kot uči Šri Aurobindo – 'podzavestno je preveč nedoločeno, da bi lahko imelo središče. Ima ravnino: pod nogami, kot je tudi nadzavestno zgoraj, toda od tam lahko valovi kamor koli.' …

Sledi prehod, ki ga sestavljata spiralni stopnišči med prvo in drugo ravnino Matrimandirja. Ozek, zavit, napol osvetljen vzpon. Spominja na trebušno središče, ki obvladuje drobne vitalne vzgibe, drobne pohlepe, poželenja in želje, drobne čutne vzgibe...

Isto velja za središče pod popkom, ki ga lahko določimo na drugi ravnini, kjer se začneta rampi in od koder vidimo gor na spodnjo stran Sobane. To je širok veličasten prostor, večji od Sobane. Od tu lahko vidimo širjenje krogle navzven in navzgor. Gre za prvo počivališče preden stopimo na eno od ramp. Rampi ... lahko pojmujemo kot ido in pingalo indijske psihologije. Sta osrednja živca, prvi gibali: jing in jang. Popkovno središče obdaja čudna dvojnost: ima neverjetno silo, ustvarjalnost, končnost... Srčno čakro najdemo v Matrimandirju na stičišču štirih nosilcev, pod Notranjo Sobano, Dušnim, v osrednjem prstanu.

Najbolj zanimiv simbolizem Matrimandirja je, da v njem ni najti umskih središč. Celoten prostor je zavzela dušna sobana. Vendar je mogoče adžna čakro, ki poveljuje mišljenju, volji, viziji, povsem jasno videti v optični napravi, ki lovi sončne žarke in jih pošilja navzdol na kristal. Končno še teme, najvišji prstan: 'Teme je kraj prehoda med telesno zavestjo z vsem kar vsebujeta um in življenje in višjim bitjem nad telesom. Tam se pričneta srečevati obe zavesti.' Zatem se vzpnemo v višje prostore nad Matrimandirjem in okrog njega, vendar kot pravi Šri Aurobindo: 'Nadumsko ni organizirano v telesu, zato v njem ni posebnega središča zanj, toda vse, kar prihaja iznad uma, se poslužuje sahasrare za svoj prehod in tam nekaj odpre.' ... Matrimandir lahko tudi uporabimo kot tridimenzionalni psihološki ali sociološki model. V njem je vse."

Dvanajst stebrov v dvorani pomeni skromnost, hvaležnost, vztrajnost, teženje, sprejemljivost, napredek, pogum, dobroto, plemenitost, ravnodušnost, mir in iskrenost – vse lastnosti, ki so osnova joge.

Kristal sredi Notranje Sobane predstavlja dušno bitje, ki je preko žarka povezano z Nadumskim, katerega simbolizira sonce. Žarek ki prodira skozi odprtino na vrhu stavbe, pada na kristal, osvetljuje vse okrog njega in prodira globlje skozi vse čakre tja do podzavestnega. Kristal učinkuje s svojo čistostjo na notranjost Sobane s tem, da ji daje luč, kot daje dušno bitje luč vsem plastem našega bitja.

Ni nam znano kaj Matrimandir v resnici je in kaj vse skriva. Prav gotovo pa je, kar lahko občuti vsakdo, ki je dovolj odprt, da v njem delujejo skrivnostne sile, za katere človeški um nima ustrezne razlage.

 


 
  Zadnja posodobitev te strani: 22.04.2011