Skok na prvo stran


na spletu
Materin znakŠri Aurobindov znak
 
  Šri Aurobindo
  Mati
  Ašram
  Knjige
  Čitalnica
   
  Pregled sprememb
   
  Copyright
Oblika primerna za tiskanje

POGOVORI Z MATERJO - 11. del

Ali lahko za vsako fizično bolezen iščemo nered v umu, kot njenem končnem izvoru? Če je tako, kakšne vrste umska motnja lahko povzroči bolezen, kot je npr. vnetje znojnih žlez ali zgaga?

Za bolezni je toliko vzrokov, kot je ljudi, ki zbolijo. Vsak primer ima svojo razlago. Če me vprašate “Zakaj ta ali ona bolezen?”, lahko pogledam in poiščem vzrok, ni pa splošnega pravila.

Telesne bolezni niso vedno posledica umskih motenj, neubranosti ali napačnega vzgiba. Vir bolezni je včasih lahko nekaj v umu, lahko tudi nekaj v vitalnem, lahko pa je celo nekaj bolj ali manj povsem fizičnega, kot so bolezni, ki nastanejo zaradi zunanjega stika. Motnja je lahko posledica vzgiba joge, vendar pa so tudi v takšnem primeru mogoči številni vzroki.

Vzemimo npr. bolezni, ki se pojavijo zaradi joge, saj nas neposredno zadevajo. Tudi tu za določeno bolezen ni mogoče podati enega samega vzroka, lahko pa jih razdelimo na različne skupine po značaju vzrokov, ki jih sprožijo.

Sila, ki se spušča v nekoga, ki se uri v jogi in mu pomaga pri njegovi preobrazbi, deluje po mnogih različnih smereh in posledice se razlikujejo glede na naravo, ki jo sprejema in delo, ki ga je treba opraviti. Predvsem pospešuje preobrazbo vsega tistega v nas, kar je pripravljeno zanjo. Če je človek odprtega in sprejemljivega uma, se um prične hitro spreminjati in napredovati, če se ga je dotaknila sila joge. Do enako hitrih sprememb prihaja v vitalni zavesti, če je ta nared, in lahko celo v telesu. Toda v telesu je preobražajoča moč joge dejavna le do določene stopnje, saj je telesna sprejemljivost omejena. Najbolj snovna raven vesolja je še vedno v stanju, kjer je sprejemljivost pomešana z velikim upiranjem. Toda hitro napredovanje enega dela bitja, ki mu ne sledi enak napredek v drugih delih, povzroča neuglašenost narave, nekakšen nered na nekem mestu. Kjer koli in kadar koli pride do tega nereda, se lahko prevede v bolezen. Narava bolezni je odvisna od narave nereda. Ene vrste neuglašenost prizadene um in motnje, ki jih povzroča, lahko pripeljejo celo tako daleč, da duševno zbolimo. Druga vrsta vpliva na telo in se lahko pokaže kot vročina ali vnetje znojnic ali pa kakšna druga večja ali manjša motnja.

Delovanje sil joge tako pospešuje vzgib preobrazbe v tistih delih bitja, ki so že pripravljeni sprejeti in se odzvati moči, ki nanje deluje. Na ta način joga prihrani čas. Ves svet se nenehno preobraža. Če se urite v jogi, ta postopek pospešite. Kar bi v običajnem toku zahtevalo leta, se z jogo lahko opravi v nekaj dneh ali celo nekaj urah. Toda vaša notranja zavest je tista, ki uboga pospešujoči impulz, kajti višji deli vašega bitja lahko sledijo hitremu in zgoščenemu vzgibu joge, ter se laže prepustijo nenehnemu prilagajanju, ki jih ta zahteva. Na drugi strani pa je telo navadno gosto, inertno in apatično. In če imate v tem delu nekaj, kar se ne odziva, če je tam odpor, je to vzrok, da se telo ne more zganiti tako hitro kot preostali del bitja. Potrebuje čas, iti mora z lastno hitrostjo, kot to počne v navadnem življenju. Tako se lahko zgodi tako kot takrat, kadar odrasli hodijo prehitro za otroke, ki so z njimi. Od časa do časa se morajo ustaviti in počakati, da jih otrok dohiti in prehiti. Razkorak med napredkom notranjega bitja in inertnostjo telesa pogosto povzroči v organizmu nered, ki se kaže kot bolezen. Zaradi tega ljudje, ki začnejo uriti jogo, pričenjajo trpeti zaradi take ali drugačne fizične nelagodnosti. Ni treba, da do tega pride, če so pazljivi in skrbni. Prav tako se temu izognejo tudi takrat, kadar je telo bolj ali celo nenavadno sprejemljivo. Nemešana sprejemljivost, ki omogoča, da fizični deli bolj tesno sledijo tempu notranje preobrazbe, je manj verjetna, razen če je bilo telo že prej pripravljeno za jogijski proces.

V navadnem življenju je pravilo postopna motenost. Človekovo umsko in vitalno bitje sledita vesoljnim silam po svojih najboljših močeh in tok svetovnih notranjih preobrazb in razvoja ju nosi s seboj. Telo pa, ki ga vežejo zakonitosti najbolj snovne narave, se premika počasi. Po nekaj letih, sedemdesetih ali osemdesetih, stotih ali dvestotih, kar je verjetno največ, je motnja že tako resna, da zunanje bitje razpade. Razlika med zahtevami in odzivom, povečujoča se nezmožnost in neodzivnost telesa, prinaša s seboj smrt. Z jogo poteka notranja preobrazba, ki je sicer počasen in trajen proces stvarstva, silneje in hitreje, toda tempo zunanje preobrazbe ostaja skoraj enak tistemu v navadnem življenju. Kot posledica tega, teži neuglašenost med notranjim in zunanjim bitjem k čedalje hitrejšemu naraščanju pri tistem, ki se uri v jogi, vse dokler ne ukrepa in se ne zaščiti tako, da bo telo lahko čimbolj sledilo notranjemu poteku. Celo potem je v naravi telesa, da vas zadržuje. Zato moram mnogim reči: “Ne sili, ne hiti. Svojemu telesu moraš dati časa.” Nekatere je treba zadrževati celo več let in jim ne dopustiti, da preveč naredijo ali napredujejo. Včasih se ni mogoče izogniti porušenju ravnotežja. Potem pride do motnje, ki se razlikuje glede na naravo odpora in obseg prizadevanja ali brezbrižnosti. Tudi to je razlog temu, da po vsakem silnem gibanju ali napredku, neizogibno sledi obdobje zastoja, ki je za nepoučene obsedenost z lenobo, zastoj in razočaranje, v katerem se ustavi vsako napredovanje. Zaskrbljeni si mislijo: “Kaj je to? Ali izgubljam čas? Nič se ne premakne.” V resnici pa potrebujejo čas za asimilacijo. Telo si vzame premor, da se bolj odpre in postane sprejemljivejše ter se bolj približa ravni, ki jo je dosegla notranja zavest. Starši so šli preveč naprej. Ustaviti se morajo, da jih bo otrok, ki je zaostal, lahko ujel in prijel za roko. šele potem bodo lahko skupaj spet nadaljevali popotovanje.

Vsaka točka na telesu je simbolična za kakega od notranjih vzgibov. Gre za pretanjene povezave. Toda to je obsežna in zapletena zadeva, v katero se sedaj ne moremo spuščati. Že samo obolelo mesto na telesu kaže, za katero vrsto notranje neubranosti gre. Kaže na izvor in je znamenje vzroka obolenja. Prav tako pa razkriva tudi naravo odpora, ki preprečuje, da bi celotno bitje napredovalo z isto hitrostjo. In nakazuje nam postopek zdravljenja. Če bi v celoti dojeli v čem je bila napaka, bi tudi zlahka ugotovili, kaj ni bilo sprejemljivo, in odprli tisti del, usmerili vanj silo in luč ter obnovili v njem vmes porušeno ubranost, tako da bi bolezen takoj izginila.

Izvor bolezni je lahko v umu, lahko je v vitalnem, lahko pa je celo v katerem koli delu bitja. In tudi ista bolezen ima lahko celo vrsto vzrokov. Pri različnih ljudeh lahko izvira iz različnih virov neubranosti. Lahko pa je bolezen samo navidezna in je v resnici sploh ni. Če ste zadosti zavestni, boste videli, da gre samo za nekakšno trenje, nekakšen zastoj vzgiba, s katerega uravnavo boste v hipu ozdraveli. Takšna bolezen ni resnična niti takrat, ko se kaže, da ima fizične posledice. Na pol jo je ustvarila domišljija in ne vpliva enako na snov kot prava bolezen.

Na kratko: Virov bolezni je mnogo in zamotani so. Vsak ima lahko drugačen vzrok, vedno pa nakazujejo naš šibki del.

Kakršen koli že je vzrok bolezni, snovni ali umski, zunanji ali notranji, se mora pred vplivom na snovno telo, dotakniti druge plasti bitja, ki ga obdaja in ščiti. To finejšo plast posamezni nauki imenujejo različno: eterično telo, živčni ovoj. Gre za fino, a vendarle skoraj že vidno telo. Po gostoti je podobno vibracijam, kot jih vidite okrog vročega predmeta, izhaja iz fizičnega telesa in ga tesno prekriva. Stiki z zunanjim svetom potekajo prek tega posrednika in najprej je treba prodreti vanj in ga zasesti, nato pa se kaj odrazi tudi na telesu. Če je ta ovoj močan in popolnoma nedotaknjen, lahko odidete tja, kjer so bolezni najhujše, celo kuga in kolera, pa ostanete odporni. Odlična zaščita proti vsem možnim napadom bolezni je, dokler je cel, konsistenten v svojem sestavu, in so njegove sestavine v neokrnjenem ravnotežju. To telo je na eni strani ustvarjeno iz snovne podlage, bolj iz snovnih okoliščin kot iz fizične snovi, na drugi strani pa iz vibracij naših psiholoških stanj. Mir, ravnodušje, zaupanje, vera v zdravje, nemoten počitek, vedrina in veselost tvorijo to sestavino v njem in mu dajejo moč in trdnost. Gre za zelo občutljivega posrednika, ki se hitro in zlahka odziva. Hitro prevzame vsakršne sugestije in te se spet hitro lahko spremenijo in skoraj povsem spremenijo njegovo stanje. Slaba sugestija silno vpliva nanj. Z enako močjo pa v nasprotni smeri deluje dobra sugestija.

Potrtost in pomanjkanje poguma delujeta zelo negativno. Kot da bi vanj, v samo njegovo srž vrtala luknje, ga oslabila in napravila neodpornega ter odprla sovražnim silam prost prehod.

Z delovanjem tega posrednika se razlaga, zakaj ljudje pogosto začutijo spontano in nerazumljivo medsebojno privlačnost. Prvo mesto teh reakcij je v zaščitnem ovoju. Zlahka nas privlačijo ljudje, ki našemu živčnemu ovoju prinesejo okrepitev, odbijajo pa nas tisti, ki ga motijo ali ranijo. Karkoli daje občutek širine, ugodja in prijetnosti, karkoli povzroča, da se odzovemo z občutkom sreče in ugodja, nas privlači. Ko je učinek nasproten, se odzove z zaščitnim odbijanjem. Tak vzgib je ob srečanju dveh ljudi navadno vzajemen. Seveda to ni edini vzrok privlačnosti, ampak samo eden od pogostejših.

Če bi lahko celotno bitje hkrati napredovalo v svojem postopnem preobražanju, vzdrževalo tempo z notranjim gibanjem vesolja, ne bi bilo niti bolezni niti smrti. Toda to bi moralo dobesedno veljati za celotno bitje od najvišjih ravni, na katerih je najbolj gnetljivo in ustrezno popušča silam preobrazbe, pa do najsnovnejšega, ki je po svoji naravi togo, vztrajno in odklanja vsakršno hitro spreminjanje.

Nekatera področja se delovanju jogijskih sil precej bolj upirajo kot druga in bolezni, ki nanje vplivajo, je teže zdraviti. Gre za dele, ki štejejo k najsnovnejšim plastem bitja, in za bolezni, ki spadajo sem, kot npr. kožne bolezni ali slabi zobje. Šri Aurobindo je nekoč pravil o jogiju, ki je še vedno krepkega zdravja in lepe postave, živel že celo stoletje na bregu reke Narmada. Ko mu je učenec ponudil zdravilo proti zobobolu, je odklonil, češ da mu en zob dela težave že zadnjih dvesto let. Ta jogi je tako obvladal snovno naravo, da je živel dvesto let, vendar pa ves ta čas ni mogel obvladati zobobola.

Posamezne bolezni, ki jih uvrščajo med najnevarnejše, je najlaže zdraviti, druge pa, ki se nam zdijo manj pomembne, lahko nudijo trdovraten odpor.

Vzrokov za bolezni je več in tudi precej je zapletenih. Vsaka bolezen ima lahko več vzrokov, vendar vedno pokaže, kje smo najšibkejši.

Devet desetin nevarnosti za vsako bolezen izhaja iz strahu. Strah lahko povzroča bolezenske simptome, pa tudi bolezen samo. Tako daleč lahko učinkuje. Ne dolgo tega je žena nekoga, ki pogosto prihaja v ašram, a se sama ne uri v jogi, slišala, da je pri hiši, kjer dobivajo mleko, kolera. Prevzel jo je tak strah, da je kmalu pokazala bolezenske znake. Ozdraviti jo je bilo mogoče zelo hitro, ker so bili simptomi preprečeni, preden so se razvili v bolezen.

Obstajajo fizični vzgibi, posledice pritiska joge, ki včasih oblikujejo neutemeljen strah in če ga ne zavrnemo, lahko škoduje. Tak je npr. določen pritisk v glavi, o katerem smo že govorili in so ga mnogi zaznali, še posebej v zgodnjih fazah joge, ko naj bi se odprlo nekaj, kar je še vedno zaprto.

Gre za neudobje, ki ga je lahko premagati, če se zavedamo, da je posledica pritiska sil, ki se jim odpirate in ki pritiskajo na telo, da bi pospešile preobrazbo. Če ga sprejmemo mirno, izgubi svojo neprijetnost. Če pa se prestrašite, se bo prav gotovo razvil težak glavobol, lahko pa pride celo do vročine. Neugodje povzroča nekakšno upiranje vaše nravi. Če znate sprostiti tak odpor, se boste takoj počutili dobro. Če pa se prestrašite, se bo neugodje spremenilo v nekaj precej slabšega. Kar koli že izkusite, ne smete pustiti prostora strahu, ohranjati morate neomajno zaupanje in občutek, da se bo pač zgodilo samo to, kar se mora. Ko se odločite za določeno pot, morate sprejeti vse posledice svoje izbire. Če pa jo izberete in se nato premislite, spet izberete in se spet umaknete, nenehno omahujete in nenehno dvomite, se bojite, ustvarjate v sebi neskladje, in to ne samo da zavira vaše napredovanje, ampak lahko postane tudi izvor vsakovrstnih motenj v umu in vitalnem ter neudobja in bolezni telesa.

3CWM83-TJ


 
  Zadnja posodobitev te strani: 20.05.2011