Skok na prvo stran


na spletu
Materin znakŠri Aurobindov znak
 
  Šri Aurobindo
  Mati
  Ašram
  Knjige
  Čitalnica
   
  Pregled sprememb
   
  Copyright
Oblika primerna za tiskanje

POGOVORI Z MATERJO - 13. del

Kaj je glavna podlaga odporu, ki ga instinktivno zaznamo do določenih živali, kot so kače in škropijoni?

Ni nujno potrebno, da bi čutili takšen ali kakršen koli drugačen odpor. To, da nimamo nobenega odpora, je eden od temeljnih jogijskih zmožnosti.

Odpor, ki ga čutiš, izhaja iz strahu; če ne bi bilo strahu, ga ne bi bilo. Ta strah ne sloni na razumu, je instinktiven, ni posamičen, ampak plemenski. Je splošna sugestija in pripada zavesti človeštva kot celote. Ko prevzamemo svoje človeško telo, s tem sprejmemo tudi množico teh splošnih namigov, plemenskih idej, razpoloženj človeštva, povezovanj, privlačnosti, odbojnosti,odpora, strahov.

Z druge strani obstaja v naravi nekaj zelo osebnega, kajti ti vzgibi niso pri vsakomer enaki in
so pri raznih ljudeh večinoma odvisni od kakovosti vibracije vitalnega bitja. So ljudje, ki ne le da ne čutijo odpora do bitij kot so kače, ampak so jim všeč in čutijo do njih privlačnost in naklonjenost.
Svet je poln stvari, ki niso privlačne ali lepe, toda nobenega razloga ni, da bi do njih nenehno čutili odpor. Vsak občutek zgražanja in studa, ki moti in slabi človeški um, je mogoče preseči. Jogi mora takšne reakcije preseči, saj skoraj vsak korak v jogi zahteva, da ohranjate ravnodušnost ob prisotnosti vseh bitij, stvari in dogajanj. Vedno morate ostati mirni, nedotaknjeni, neganjeni. V tem tiči jogijeva moč. Popoln mir in spokoj bosta razorožila celo nevarne in popadljive živali, s katerimi se soočite.

Odpor je vzgib nevednosti. Gre za instinktivno kretnjo samoobrambe. Toda tisto, kar vas najbolj zaščiti pred vsako nevarnostjo je zavestna uporaba sredstev, ki jo bodo odstranile ali izničile. Nevednost iz katere se dvigajo ti vzgibi, je med ljudmi splošna, lahko pa jo je premagati, saj nismo vezani na grobo človeško naravo iz katere požene zunanje bitje in nas povsod obdaja.

Nevednost razženemo z rastočo zavestjo; potrebujete zavest in vedno več zavesti, čisto zavest, preprosto in sijajno. V luči te izpopolnjene zavesti se stvari pokažejo takšne kot so in ne take, kot bi se rade prikazale. Je tako kot zaslon, ki zvesto beleži vse stvari, ki gredo mimo. Vidite kar je sijajnega in kar je mračnega, kar je ravnega in kar je ukrivljenega. Vaša zavest postane zaslon ali ogledalo, toda to velja za čas, ko ste v stanju kontemplacije, zgolj opazovalec, ko ste dejavni, je kot iskajoča luč. Morate jo samo prižgati, da boste razločno videli in povsod prodrli v vse kotičke.
Način kako doseči takšno popolno zavest je ta, da se poveča vašo sedanjo zavest preko sedanjih
običajnih meja in omejitev, jo izšolamo, odpremo božanski Luči in pustimo božanski Luči, da v njej deluje popolno in svobodno. Toda Luč lahko deluje popolno in neovirano samo takrat, ko ste se znebili vsake lakomnosti in strahu, ko nimate umskih predsodkov, vitalnih priljubljenosti, nobene fizične bojazni ali privlačnosti, ki bi vas zamračile ali vezale.

Odpor je vzgib šibkosti. Pojavi se zaradi tega, ker se vas je nekaj dotaknilo, prizadelo umik od tega, kar vas rani. Vzdušje bitja, človeka, živali ali njihovih emanacij je za vas lahko škodljivo, čeprav vsakdo tega ne zazna enako, se vas lahko neposredno dotakne, se zgrozite in umaknete. Če pa ste bili dovolj močni, bi lahko nevarnost na daljavo zaustavili in ji preprečili, da bi vas dosegla in prizadela. Videli in spoznali bi namreč takoj, da gre za nekaj škodljivega in postavili okrog sebe okope in, celo če se vam stvar približa, se vas ne bo mogla dotakniti. Ostali boste neprizadeti zaradi njene prisotnosti.

Vse izhaja iz Božanskega, toda Edina Zavest, Najvišji sveta ni ustvaril neposredno iz sebe. Iz njega je šla Moč in se spustila skozi številne stopnje svojega delovanja in prešla mnoge dejavnike. Obstajajo številni stvarniki ali bolje „formaterji“, oblikovalci, ki so predsedovali stvarjenju sveta. To so vmesni dejavniki in jih raje imenujem „formaterji“ ne pa „stvarniki“, saj je to, kar so storili oblikovanje, preobrazba narave v snov. Bilo jih je mnogo, nekateri so oblikovali stvari ubrano in prijazno, nekateri pa so oblikovali nagajivo in hudobno. Prav tako so bili nekateri bolj uničevalci kot graditelji, kajti vmešavali so se in kazili, kar so drugi dobro začeli.

Ali ni ta snovni svet zelo nizko na lestvici sistema svetov, ki tvorijo stvarstvo?

Naš svet je najsnovnejši svet, a ni nujno „nizko“, vsaj ne zaradi tega. Če je nizko, je zato, ker je mračen in neveden, ne pa zaradi snovnosti. Napačno je postavljati „snov“ kot sinonim za mračnost in nevednost. Pa snovni svet tudi ni edini svet v katerem živimo. Prej je eden izmed mnogih, v katerih istočasno bivamo in je najpomembnejši med njimi.

Svet snovi je točka koncentracije vseh svetov, je kraj, na katerem se bodo morali razodeti vsi svetovi. Trenutno ni ubran in je mračen, toda to je le naključje, napačen začetek. Nekega dne bo postal lep, ritmičen, poln luči, saj je to izpolnitev, za katero je bil narejen.

3CWM,100-TJ


 
  Zadnja posodobitev te strani: 20.01.2012